Domov arrow Dejavnosti arrow Prejemki in oprostitve arrow Pravice iz javnih sredstev
Pravice iz javnih sredstev PDF Natisni E-pošta

ZAKON O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV

S 1. januarjem 2012 se je začel uporabljati:

Uveljavljanje socialnih transferjev je urejeno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki se začne uporabljati 1. januarja 2012. Pravico do javnih sredstev lahko uveljavite, če vaš dohodek ne presega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa zakon, hkrati pa izpolnjujete tudi druge pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico.

Po novem se vse pravice iz javnih sredstev uveljavljajo pri centru za socialno delo (CSD), ne več na primer v šoli, pri prevozniku, pri občini. Pravice uveljavljate na predpisani enotni vlogi za pridobitev pravic do denarnih prejemkov, subvencij oziroma znižanih plačil. Vloga je dostopna na naši spletni strani (rubrika obrazci), na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (www.mddsz.gov.si) na portalu e-uprava in v knjigarnah. Vlogo vložite pri pristojnem centru za socialno delo (glede na vaše stalno prebivališče), in sicer osebno ali po pošti.


Pravice iz javnih sredstev so:

DENARNI PREJEMKI

  • otroški dodatek
  • denarna socialna pomoč,
  • varstveni dodatek,
  • državna štipendija.

SUBVENCIJE IN ZNIŽANA PLAČILA

  • znižano plačilo vrtca,
  • dodatna subvencija malice za učence in dijake,
  • subvencija kosila za učence,
  • subvencija prevozov za dijake in študente,
  • oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev,
  • prispevek k plačilu družinskega pomočnika,
  • subvencija najemnine,
  • pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev,
  • pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Vlagatelj je dolžan uveljavljati denarne prejemke v naslednjem zaporedju: 1. otroški dodatek, 2. denarna socialna pomoč, 3. varstveni dodatek in 4. državna štipendija. Če vlagatelj ne upošteva vrstnega reda, se izpuščeni prejemek vseeno upošteva, kot da bi bil dodeljen.

Podrobnosti nove socialne zakonodaje ter vlogo za uveljavljanje pravic do javnih sredstev lahko najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in sicer:


OBVEZNOST SPOROČANJA SPREMEMB

Upravičenec mora centru za socialno delo sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali je zanjo izvedel.

Spremembe se sporočajo na posebnem obrazcu, to je  Obrazec za sporočanje sprememb glede uveljavljanja pravic iz javnih sredstev.

O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je center za socialno delo izvedel po uradni dolžnosti ali od upravičenca v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali je upravičenec izvedel zanjo, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.

O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in ki jih je upravičenec sporočil po izteku navedenega roka, pa center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu sporočila o spremembi, razen če gre za takšno spremembo, zaradi katere bi bilo treba določiti krajše obdobje prejemanja, nižjo višino sredstev ali drugačno odločbo o pravici. V tem primeru center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana  pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti do posamezne pravice ali določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev.

Dohodki in premoženje, ki se upoštevajo

Pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na osebo se za zgoraj navedene pravice upoštevajo vsi dohodki in prejemki, in sicer neto razpoložljivi dohodek (po odštetju davkov in obveznih prispevkov ter normiranih oziroma dejanskih stroškov), razen tisti, ki so namenjeni kritju posebnih potreb (na primer dodatek za pomoč in postrežbo, dodatek za veliko družino,...).

Upoštevajo se dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine. Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega  leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta. Če oseba v preteklem koledarskem letu  ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge in preračunani na raven preteklega leta. Od dohodkov se odštejejo dohodki, ki jih je oseba prejemala, vendar jih neposredno pred uveljavljanjem pravice ne prejema več (na primer: zaradi izgube zaposlitve se ne upošteva plača), in preživninske obveznosti.

Dohodki, ki se upoštevajo:

  • obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
  • pokojninske rente ali odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
  • dohodki, na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja vojaške službe,
  • preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
  • nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
  • starševski dodatek,
  • otroški dodatek,
  • denarna socialna pomoč (razen izredna denarna socialna pomoč),
  • varstveni dodatek,
  • državne štipendije (brez dodatkov),
  • dodatek glede na dohodek v družini štipendista k Zoisovo štipendiji,
  • dodatek za aktivnost po Zakonu o urejanju trga dela,
  • dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
  • rente iz življenjskega zavarovanja,
  • veteranski dodatek,
  • invalidski in družinski dodatek
  • nadomestilo za invalidnost,
  • sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače,
  • prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
  • pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij, dobrodelnih ustanov in lokalnih skupnosti, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
  • plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah.

Premoženje, ki se upošteva:

  • nepremično premoženje,
  • osebna in druga vozila,
  • vodna plovila,
  • lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
  • vrednostni papirji,
  • denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge  in druga denarna sredstva po izjavi posameznika (prihranki, ne na primer plača),
  • drugo premično premoženje.

Premoženje, ki se ne upošteva:

  • stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja,
  • vsako osebno vozilo oziroma enosledna vozila do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneske minimalnega dohodka10
  • osebno vozilo ali enosledno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
  • premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika  bruto minimalne plače,
  • premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
  • predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
  • poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba,  ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek dosega vsaj višino minimalne plače,
  • kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja,
  • sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri izvajalcu prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Ugotavljanje primernosti stanovanja

Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se primerna velikost stanovanja pomnoži z vrednostjo kvadratnega metra stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo.

Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, in je upravičenec denarno socialno pomoč v zadnjih 18 mesecih prejel več kot dvanajstkrat, je upravičen do denarne  socialne pomoči le, če soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.

Primeri velikosti primernega stanovanja oziroma stanovanjske hiše:

1-članska družina

60 m2

2-članska družina

90 m2

3-članska družina

110 m2

4-članska družina

130 m2

5-članska družina

150 m2

6-članska družina

170 m2

Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine povečajo za 12 m2.

 

PRAVICA DO KRITJA RAZLIKE DO POLNE VREDNOSTI ZDRAVSTVENIH STORITEV

Cilj pravice je v celoti zagotoviti zdravstveno oskrbo zavarovancem, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za plačilo premije dodatnega zdravstvenega zavarovanja in niso že na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju upravičeni do pravic iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja v celoti.

Upravičenci do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev so zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani, če so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, razen če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev varstvenega dodatka, pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova.

Do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev so upravičeni največ za obdobje, za katero se jim dodeli denarna socialna pomoč.

Plačilo zdravstvenih storitev se v celoti zagotovi vojaškim invalidom in civilnim invalidom vojne, s tem, da razliko nad ravnijo obveznega zavarovanja zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna. Prav tako imajo v celoti zagotovljene pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja otroci.

Center za socialno delo odloča o pravici po uradni dolžnosti ob vložitvi vloge za denarno socialno pomoč, razen, če vlagatelj izrecno izjavi, da te pravice ne želi. Center za socialno delo obvesti o priznanju pravice Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in zavarovalnico, pri kateri ima oseba sklenjeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje.

Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev

 

PRAVICA DO PLAČILA PRISPEVKA ZA OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

Namen ukrepa je zagotoviti osnovno zdravstveno zavarovanje vsem državljanom Republike Slovenije, ki bivajo v Republiki Sloveniji in niso vključeni v osnovno zdravstveno zavarovanje iz drugega naslova. Upravičenci so tako državljani Republike Slovenije, ki bivajo v Republiki Sloveniji in so bodisi upravičenci do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjuje pogoje za denarno socialno pomoč, bodisi niso zavarovani z drugega naslova, določenega z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje.

Center za socialno delo odloča o pravici po uradni dolžnosti ob predložitvi vloge za denarno socialno pomoč, razen, če vlagatelj izrecno izjavi, da te pravice ne želi. Pravica do kritja prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje se tako dodeli za enako obdobje kot denarna socialna pomoč. Center za socialno delo obvesti o priznanju pravice do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in občino stalnega prebivališča.

Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev

 

www.csd-zalec.si
Center za socialno delo Žalec