REJNIŠTVO

Povezava se nahaja spodaj:

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/rejnistvo/

 

Rejništvo je institut družinskega prava, urejen v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04- UPB1; ZZZDR), kot posebna oblika varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši. ZZZDR vsebuje določbe o namenu rejništva ter o odločitvi centra za socialno delo o namestitvi otroka v rejniško družino.

 

Samo izvajanje rejniške dejavnosti pa je predmet posebnega zakonskega urejanja v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06-odločba Ustavnega sodišča RS, 114/06-ZUTPG, 71/08-ZUTPG-A, 109/12-ZIRD-A; v nadaljevanju: ZIRD). Ta zakon ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje te dejavnosti, način izvajanja rejniške dejavnosti, način in njeno financiranje ter nekatera druga vprašanja, povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti. Na podlagi 75. člena ZIRD je bil sprejet tudi Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 54/03, 78/08, 18/13).

  

Pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti


Vsak, ki želi postati rejnica oziroma rejnik, mora pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. Postopek pridobitve dovoljenja je naslednji:

  • Prvi korak je, da se vsak, ki želi izvajati rejniško dejavnost, zglasi pri krajevno pristojnem centru za socialno delo glede na stalno prebivališče, kjer bo pridobil vse potrebne informacije.
  • V kolikor se oseba odloči, da želi postati rejnica oziroma rejnik, pri centru za socialno delo vloži vlogo za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti.
  • Center ugotovi, ali oseba izpolnjuje pogoje, določene v ZIRD-u, to je, da ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ima zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo in mora biti polnoletna. Poleg tega za osebo tudi ne sme obstajati noben zakonski zadržek, in sicer, osebi ne sme biti odvzeta roditeljska pravica in poslovna sposobnost, kot tudi ne sme živeti z osebo, kateri je bila odvzeta roditeljska pravica. Rejnik tudi ne more postati oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo; prav tako ne more postati rejnik oseba, ki živi s to osebo.
  • V nadaljevanju center za socialno delo pripravi oceno o primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti.
  • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti enkrat letno razpiše potrebe po novih rejniških družinah in določi rok, do katerega je potrebno vloge posredovati na ministrstvo (rok je v mesecu septembru vsakega leta).
  • Zakonsko določena Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti izmed vseh prejetih vlog izbere kandidate, ki so po mnenju komisije primerni za izvajanje rejniške dejavnosti ter jih napoti na usposabljanje.
  • Usposabljanja trajajo 10-12 ur (dvakrat po en dan) in pomenijo »piko na i« celotnemu postopku. Vsebine usposabljanj predpisuje Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti.
  • Na podlagi uspešno zaključenega usposabljanja ministrstvo izda kandidatom dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti in jih vpiše v evidenco dovoljenj.

 

Krajši je postopek pridobitve dovoljenja, ko se izkaže, da bi bilo za konkretnega otroka najbolje, da skrb zanj prevzame otrokov sorodnik. V takšni situaciji otrokovemu sorodniku ni potrebno kandidati po zgornjem postopku, pač pa ministrstvo izda otrokovemu sorodniku dovoljenje na podlagi njegove vloge pri centru rejnika ter pisne in obrazložene ugotovitve pristojnega centra za socialno delo, da je tovrstna oblika rejništva v konkretnem primeru v otrokovo korist. Kot otrokovi sorodniki se po Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti štejejo otrokova stara mati, stari oče, stric, teta, brat in sestra. Novela ZIRD, ki je začela veljati 1.1.2013 dopušča še eno izjemo, in sicer, da se lahko izjemoma izda dovoljenje tudi osebi, ki ni otrokov sorodnik, če se izkaže, da je za konkretnega otroka zaradi njegovih potreb le s tovrstno obliko rejništva mogoče zagotoviti varstvo in vzgojo, ki je v njegovo največjo korist

 

 

Namestitev otroka v rejniško družino


Po odločitvi, da se določenega otroka namesti v rejniško družino, je naloga centra za socialno delo, da med rejniki, ki imajo dovoljenje, izbere rejniško družino, ki ustreza potrebam otroka. Z izbranim rejnikom center sklene rejniško pogodbo, v kateri se natančneje opredeli rejniško razmerje s pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Čas namestitve otroka v rejniško družino je odvisen od potreb otroka po namestitvi.

 

Po namestitvi vsakega otroka v rejništvo center za socialno delo oblikuje skupino, ki načrtuje in spremlja rejništvo za posameznega otroka. V okviru tako imenovane  individualne projektne skupine se pripravi konkretni načrt izvajanja rejništva, ki se po potrebi spreminja in prilagaja, spremlja se otrokov čustveni razvoj in vedenje, njegovo zdravje, odnose v rejniški družini, odnose z matično družino, odnose z vrstniki, ipd. V skupini se sprejemajo tudi dogovori o konkretnih nalogah posameznih članov individualne projektne skupine ter se dogovarjajo stiki. Socialna delavka otroka je dolžna zagotavljati, da so vsi člani individualne projektne skupine seznanjeni z vsemi pomembnimi informacijami glede posameznega rejništva.

 

Naloga centra za socialno delo je torej, da spremlja izvajanje rejniške dejavnosti, ves čas sodeluje z rejniško družino, otrokom ter njegovo biološko družino. Pri tem je pomembna naloga tudi načrtovanje prenehanja rejništva.

 

 

Rejniška pogodba

 

Za vsakega otroka morata center za socialno delo, v čigar pristojnost sodi otrok, in rejnica oziroma rejnik skleniti pisno rejniško pogodbo. V rejniški pogodbi se določijo pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank, zlasti pa obseg oskrbe otroka, ki je nameščen v družino, višino in način plačevanja rejnine, način in rok prenehanja rejniške pogodbe ter morebitne posebnosti rejništva v posameznem primeru.

 

Ob tem velja poudariti, da se lahko veljavnost rejniške pogodbe podaljša tudi po polnoletnosti osebe, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti, če ta s tem soglaša, vendar le iz naslednjih dveh razlogov:

  • če oseba zaradi motenj v telesnem in duševnem razvoju ni sposobna za samostojno življenje in delo,
  • če ta ostane v rejniški družini zaradi nadaljevanja šolanja.

 

Rejnina

 

Rejnik/ca je za posameznega rejenca upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino in plačilo dela. Oskrbnino sestavljajo sredstva za materialne stroške za otroka in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka, kot je določen za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka ob upoštevanju starosti in šolanja nameščenega otroka, v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Sredstva za materialne stroške od 1. 1. 2014 znašajo 291,27 EUR, denarni prejemek v znesku otroškega dodatka znaša 114,31 EUR, oskrbnina znaša skupaj 405,58 EUR oz. 291,27 EUR (starejši od 18 let). Plačilo dela rejniku znaša 123,51 EUR. Zneski ostajajo nespremenjeni tudi od 1. 1. 2016.

 

Oskrbnina se lahko zniža ali zviša za 25 % ali 50% glede na potrebe otroka, ravno tako se lahko plačilo dela poveča za 25 % ali 50 % zaradi izvajanja rejniške dejavnosti, če otrok potrebuje posebno skrb.

 

Osnovna mesečna rejnina za enega otroka je torej 529,09 EUR oz. 414,78 EUR (če je oseba v rejništvu starejša od 18 let). Sredstva za rejnine so zagotovljena v proračunu Republike Slovenije in niso podvržena plačilu dohodnine.

 

 

 

Višina rejnine od 1. 1. 2014 za enega otroka (zneski so enaki tudi v letu 2016)

rejnina višina v evrih

sredstva za materialne stroške

291,27
denarni prejemek v višini otroškega dodatka

114,31,

starejši od 18 let niso upravičeni do tega dela rejnine

oskrbnina skupaj 405,58 oziroma 282,74 (starejši od 18 let)  
plačilo dela rejniku 123,51  
rejnina skupaj

529,09 oziroma 414,25 (starejši od 18 let)

 

Poleg rejnine je od 1. 1. 2013 rejnik ob prvi namestitvi otroka v rejništvo lahko upravičen tudi do enkratnega prejemka v višini denarnega prejemka za opremo novorojenca, določenega s posebnim predpisom, ki ureja družinske prejemke, če center otroka oceni, da je ob namestitvi potreben dodaten nakup oblačil, obutve, potrebščin in opreme za otroka. Enkratni prejemek znaša 280,75 EUR.

 

 

Izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic


Rejnik se lahko odloči, ali bo rejniško dejavnost opravljal kot edini poklic ali pa bo to izvajal poleg svojega poklica in sklenjenega delovnega razmerja. Ne glede na ta status, so dolžnosti rejnika v razmerju do rejenca enake.


ZIRD določa, da lahko rejnik/ca izvaja rejniško dejavnost kot poklic, pod pogojem:

  • da ni v delovnem razmerju ali družbenik zasebne družbe ali zavoda v Republiki Sloveniji, ki je hkrati poslovodna oseba, ne sme opravljati druge dejavnosti kot edini ali glavni poklic, na podlagi katere je vključen/a v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in
  • izpolnjevati mora normativ - istočasno mora imeti nameščene tri otroke, od tega vsaj dva za obdobje celega meseca. 

Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se poleg rejnine zagotovi tudi plačilo prispevkov za socialno varnost v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov za socialno varnost.

 

Rejnik, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic in ima v skladu z normativom v rejništvu tri otroke, prejme mesečno 1.587,27 EUR rejnine mesečno za tri otroke (3 x 520,56 EUR), poleg tega se mu plačujejo tudi prispevki za socialno varnost v višini 301,45 EUR (od osnove 789,15 EUR).

 

Tako kot rejnina, so tudi sredstva za prispevke za socialno varnost zagotovljena v proračunu Republike Slovenije in niso podvržena plačilu dohodnine.

  

 

Dolžnost rejnika

  • pripraviti sebe in družino na prihod otroka,
  • truditi se za čim hitrejšo prilagoditev otroka v rejnikovem domu in za ustrezno ravnanje vseh članov rejnikove družine z otrokom,
  • nuditi pomoč otroku ob prilagajanju na novo okolje,
  • otroka pravilno negovati, vzgajati in mu nuditi primerno nastanitev, prehrano, obleko in obutev ter šolske in osebne potrebščine,
  • nuditi otroku primerne igrače, osnovne športne pripomočke in druge pripomočke manjše vrednosti za različne aktivnosti,
  • skrbeti za krepitev in ohranjanje zdravja otroka ter mu, če je to potrebno, preskrbeti ustrezno zdravstveno oskrbo prek izbranega osebnega zdravnika,
  • pridobivati informacije in sprejemati odločitve, ki so povezane z otrokovim vsakdanjim življenjem (vpogled v ocene, seznanitev s šolskim uspehom, odhod v šolo v naravi, odhod na počitnice, izbira osebnega zdravnika, seznanitev z informacijami o otrokovem osebnem zdravstvenem stanju, ipd.),
  • zastopati otroka v postopku izdaje osebne izkaznice, 
  • skrbeti za otrokov pravilen odnos do učenja in dela in za privzgojitev delovnih navad,
  • skrbeti za vključitev otroka v poklicno usposabljanje ali ustrezno zaposlitev,
  • skrbeti za izoblikovanje lastne identitete otroka,
  • pripraviti otroka na odhod iz rejniške družine. 

Rejnik je dolžan omogočati in vzpodbujati stike med otrokom in starši, razen v primeru, ko so staršem stiki omejeni ali prepovedani na podlagi odločbe pristojnega organa.
 
Rejnik mora sodelovati v individualni projektni skupini, ki jo imenuje center za socialno delo, in se najmanj enkrat na pet let udeleževati obveznih usposabljanj. V obvezna usposabljanja se je dolžan vključiti tudi sorodnik otroka, če izvaja rejništvo.

 

Obvezno usposabljanje traja 20-25 ur, pri čemer gre za predavanja, delavnice in skupinske pogovore o lastnih izkušnjah. Program usposabljanja oblikuje Skupnost centrov za socialno delo v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo Univerze v Ljubljani.

 

 

Naloge centrov za socialno delo pri izvajanju rejniške dejavnosti

 

Naloge centrov za socialno delo pri izvajanju rejniške dejavnosti so razdeljene na tri področja:

  • naloge, ki se nanašajo na izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti,
  • naloge pri samem izvajanju rejništva in
  • druge naloge, ki izhajajo iz izvajanja rejniške dejavnosti.

  

Zakaj je rejništvo boljše od institucionalnega varstva otrok?

 

Kadar se ugotovi, da otrok iz različnih vzrokov ne more živeti pri starših oz. je otrokov telesni in duševni razvoj ogrožen v okolju, v katerem živi, je rejništvo eden izmed ukrepov, ki jih lahko uporabi center za socialno delo otroka. Ocena, kdaj je otrok v matični družini ogrožen do take mere, da ga je potrebno iz družine umakniti, je odvisno od strokovne presoje v vsakem primeru posebej.

Osnovno načelo instituta rejništva je zasledovanje načela največje koristi otroka, ki zaradi različnih razlogov krajši ali daljši čas ne more živeti v svoji matični družini. Pri rejništvu ne gre le za to, da otroku, ki iz različnih razlogov začasno ne more živeti pri svojih starših, preprosto najdemo nadomestno družino. Gre tudi za odgovornost, da najdemo otroku družino, kjer bo otrok pridobil pomembno družinsko izkušnjo, ki jo je težko dobiti drugje in ki vedno znova utemeljuje institucijo rejništva. To pa posledično terja tudi pravno normiranje izvajanja rejniške dejavnosti.

Pomembna prednost namestitve otroka v rejniško družino je torej dejstvo, da je to družina - kjer veljajo določena družinska pravila, kjer so vloge razdeljene med družinske člane, kjer se rešujejo konflikti, kjer se deli delo in obveznosti in kjer so prisotna čustva. V rejništvu torej potrebujemo sodelavce, ki bodo to hoteli in znali biti v vsakokratnem iskanju najustreznejše obravnave in odločitev za posameznega otroka.

 

 

Minister, pristojen za družino, vsako leto podeli največ tri priznanja najbolj zaslužnim rejnicam oziroma rejnikom.

 

 

Dodatne informacije:

Center za socialno delo Žalec | Mestni trg 5, 3310 Žalec | Telefon: 03 713 12 50 | Fax: 03 713 12 80 | gpcsd.zalec@gov.si