Republika Slovenija izvaja aktivnosti za vzpostavitev sodelovanja z državami, podpisnicami Haaške Konvencije o varstvu otrok in sodelovanja pri meddržavnih posvojitvah. Na spletnih straneh ministrstva bomo objavljali informacije glede možnosti posvojitev v posameznih državah. 

Objavljeni dokumenti so informativne narave in so objavljeni v jeziku in obliki, kot smo jih prejeli od posamezne države.

Češka Republika

 

Bolgarija 

 

Armenija

 

Poljska

Ne glede na to, ali želijo pari posvojiti otroka iz Republike Slovenije ali iz tujine, je postopek posvojitve s strani slovenskih organov isti. Pari ali posamezniki se prijavijo na centru za socialno delo, da želijo posvojiti otroka. Na centru za socialno delo ocenijo možnosti in primernost za posvojitev in na podlagi teh ugotovitev oblikujejo mnenje o posvojitelju, ki je ključno v postopku posvojitve, tudi če gre za posvojitev otroka iz tujine. V kolikor je posvojitev otroka v tuji državi legitimna, v Republiki Sloveniji ni pričakovati posebnih težav in zapletov.

Postopek posvojitve po Konvenciji o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah

Republika Slovenija je podpisala in ratificirala Konvencijo o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah (Uradni list RS, št. 14/99 – MP, v nadaljevanju Haaška konvencija), ki je začela veljati  1. 5. 2002. Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve. V kolikor želijo slovenski pari posvojiti otroka iz države podpisnice te konvencije, postopamo v skladu s pravili postopka, določenega v tej konvenciji. Žal te konvencije ni ratificirala nobena od bivših republik skupne države (razen Makedonije v letu 2010), od koder smo pred osamosvojitvijo posvajali veliko število otrok. Osnovni problem ne le Slovenije, temveč tudi večine evropskih držav pa je, da je mnogo več zainteresiranih kandidatov za posvojitev, kot je na voljo otrok za posvojitev in so zato možnosti tudi za tovrstno posvojitev sorazmerno majhne.

Konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah, kot multilateralni sporazum, zasleduje tri bistvene cilje:

  • uvesti jamstva, ki zagotavljajo, da meddržavne posvojitve potekajo v dobro otroka in ob upoštevanju njegovih temeljnih pravic, priznanih v mednarodnem pravu;
  • vzpostaviti sistem sodelovanja med državami pogodbenicami, da bi zagotovili spoštovanje teh jamstev in s tem preprečili ugrabitev, prodajo ali trgovino z otroki in
  • da bi v državah pogodbenicah zagotovili priznanje posvojitev, opravljenih v skladu s konvencijo.
  • Informacije v zvezi s konvencijo lahko najdete na spletnih straneh (www.hcch.net). Po zadnjih podatkih je to konvencijo podpisalo in ratificiralo okoli 80 držav, kar pomeni, da lahko slovenski državljani vložijo vlogo za posvojitev iz tujine na podlagi konvencije v katerokoli državo podpisnico (seveda pa ni jamstva, da bo do posvojitve tudi dejansko prišlo). V vsakem primeru pa je prvi korak, da se zainteresirani par/posameznik zglasi na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

 

Postopek posvojitve iz držav, ki niso podpisnice Konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah

Seveda je mogoče posvojiti otroka tudi iz držav, ki niso podpisnice omenjene konvencije, je pa potrebno poudariti, da v postopkih mednarodnih posvojitev velja, da vedno država otroka določa pogoje in postopek posvojitve. Odloča torej kateri otrok se sploh lahko posvoji in če se lahko posvoji v tujo državo. Država otroka tudi odloča o tem, katere dokumente je potrebno pripraviti in v kakšni obliki, če želi tujec posvojiti otroka iz njihove države. V kolikor pride do posvojitve v tujini, akt o posvojitvi izda pristojni organ v državi otroka, v Sloveniji pa ga mora priznati naše sodišče, da je veljavno tudi na območju naše države.

Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Uradni list RS, št. 56/99) vsebuje pravila o določanju prava, ki ga je potrebno uporabiti za civilnopravna razmerja z mednarodnim elementom, vsebuje pravila o pristojnosti sodišč in drugih organov RS za obravnavanje teh razmerij, določa pravila postopka ter pravila za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb ter odločb drugih organov. V tem zakonu je kar nekaj določb, ki se nanašajo konkretno na posvojitve.

V takem primeru se mora par/posameznik, ki želi posvojiti otroka iz države, ki ni podpisnica Haaške konvencije, sam obrniti na pristojne organe v državi, od koder želijo posvojiti otroka.

 

Postopek posvojitve na podlagi Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o meddržavnih posvojitvah

Januarja 2008 je začel veljati Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o meddržavnih posvojitvah (Uradni list RS, št. 15/07 - MP). Sporazum je pripravljen na podlagi določil Haaške konvencije in določa temeljne pogoje na strani posvojitelja ter otroka oziroma mladoletne osebe, postopek meddržavne posvojitve otroka (osebe, ki želijo posvojiti otroka iz druge države, vlogo za meddržavno posvojitev vložijo pri pristojnem organu države, v kateri prebivajo), osrednja (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije in Ministrstvo za delo in socialno politiko Republike Makedonije) ter pooblaščene organe (centri za socialno delo obeh držav) za izvajanje meddržavnih posvojitev, ureditev izstopa iz matične države ter vstopa in prebivanja otroka oziroma mladoletne osebe v državi sprejema ter ureditev zdravstvenega zavarovanja otroka v času predhodne namestitve.

Prvi korak je, da se zainteresirani par/posameznik zglasi na krajevno pristojnem centru za socialno delo, kjer bo pridobil vse potrebne informacije.

 

Informacija glede posvojitev otrok iz Republike Makedonije na podlagi Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o meddržavnih posvojitvah

V januarju 2012 se je dr. Anja Kopač Mrak, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, sestala z makedonskim ministrom za delo in socialne zadeve Spirom Ristovskim, kjer je med drugim ponovno opozorila na težave pri izvajanju sporazuma o posvojitvah (neodzivnost organov, neupoštevanje določil meddržavnega sporama). Minister Ristovski je državno sekretarko seznanil, da se zavedajo težav in so tudi že pristopili k urejanju tega področja. Celoten proces posvojitev želijo narediti bolj centraliziran in transparenten, zato so pristopili k spremembi zakonodaje na področju posvojitev in imenovanju novih organov pristojnih za odločitve v postopkih mednarodnih posvojitev. Makedonska stran je zaprosila za potrpljenje, dokler postopki posvojitev ne bodo ponovno tekoče stekli.

 

Posvojitve s pomočjo različnih posrednikov

V Republiki Sloveniji so postopki posvojitev zaupani izključno centrom za socialno delo in država ne pooblašča nobenih drugih pravnih oziroma fizičnih oseb za izpeljavo posvojitev.

Center za socialno delo Žalec | Mestni trg 5, 3310 Žalec | Telefon: 03 713 12 50 | Fax: 03 713 12 80 | gpcsd.zalec@gov.si