Povezava je na:

 

http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/socialna_zakonodaja/varstveni_dodatek/

 

Z varstvenim dodatkom se upravičencem za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin,…) in niso stroški za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb. Varstveni dodatek je namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.


Upravičenci:

  • državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • osebe, ki lahko varstveni dodatek uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, in so:
  • trajno nezaposljivi ali trajno nezmožni za delo ali starejši od 63 let (ženske) oziroma od 65 let (moški) in niso delovno aktivni (niso zaposleni) in
  • so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma bi lahko bili upravičeni do denarne socialne pomoči ali
  • če njihov dohodek oziroma lastni dohodek družine presega cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, ne presega pa cenzusa za varstveni dodatek.

Kot trajno nezmožna za delo se šteje oseba, ki:

  • ima status invalida I. kategorije
  • je invalidsko upokojena
  • ima status invalida po zakonu, ki ureja varstvo duševno in telesno prizadeti oseb ali
  • ima mnenje invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje  o trajni nezmožnosti za delo – invalidska komisija izda mnenje na zahtevo osebe, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka in ki plača to mnenje invalidski komisiji.

Kot trajno nezaposljiva oseba se šteje oseba, ki:

  • razpolaga z odločbo o nezaposljivosti Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov oziroma drugega ustreznega organa po predpisih, ki urejajo status invalidov.

Pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka se med drugim (dohodki in premoženje) preverja tudi, ali si vlagatelj lahko zagotovi preživetje s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati (npr. polnoletni otroci).

 

 

Višina varstvenega dodatka

 

Do varstvenega dodatka je upravičena samska oseba, ki izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje in njen mesečni dohodek ne presega 484,97 evrov,

  • če ima samska oseba tudi lastni dohodek, se varstveni dodatek določi v višini razlike med 484,97 evrov in lastnim dohodkom,
  • za družino je varstveni dodatek določen v višini razlike med cenzusom družine za varstveni dodatek in lastnim dohodkom družine,
  • za pridobitev varstvenega dodatka se ne upoštevajo denarna sredstva (prihranki) samske osebe v višini do 2500 evrov oziroma do 3500 evrov pri družini.

 

Cenzus varstvenega dodatka

 

Primeri višine cenzusa za varstveni dodatek za najbolj pogoste tipe družin, ki bi lahko bile upravičene do varstvenega dodatka:

  • dvočlanska družina:

     

    • oba člana izpolnjujeta pogoje za varstveni dodatek: 755,73 evrov
    • samo en družinski član izpolnjuje pogoje za varstveni dodatek: 568,28 evrov

     

  • tričlanska družina; eden od staršev izpolnjuje pogoje za varstveni dodatek, drugi je aktivni iskalec zaposlitve, otrok je star 25 let in ima status študenta: 794,41 evrov          

 

 

                 

Dohodki in premoženje, ki se upoštevajo

 

Upoštevajo se dohodki in prejemki, in sicer neto razpoložljivi dohodek (po odštetju davkov in obveznih prispevkov ter normiranih oziroma dejanskih stroškov), prejeti v zadnjih 3, 4 – 12 mesecih ali 13 mesecih pred mesecem vložitve vloge.

 

Dohodki, ki se upoštevajo:

 

  • obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
  • pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
  • preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
  • otroški dodatek, brez:

     

    • dodatka za enostarševsko družino in
    • dodatka za otroka, ki ni vključen v vrtec, ter
    • zmanjšan za 20 % višine otroškega dodatka za prvega otroka iz prvega dohodkovnega razreda (trenutno 22,86 EUR);

     

  • nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
  • denarna socialna pomoč (razen izredna denarna socialna pomoč),
  • starševski dodatek,
  • dodatek za aktivnost po predpisih, ki urejajo zaposlovanje,
  • dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
  • rente iz življenjskega zavarovanja,
  • veteranski dodatek,
  • invalidski in družinski dodatek,
  • nadomestilo za invalidnost,
  • sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače, v polovični višini prejetih sredstev,
  • prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
  • pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
  • plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljeni zaslužek ter razen dohodkov za čas opravljanja vojaške službe (v miru ter v izrednem in vojnem stanju),
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o službi v Civilni zaščiti, razen nadomestila plače,
  • obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja davke na dobitke pri klasičnih igrah na srečo,
  • dediščine, darila, volila,
  • izplačila iz naslova zavarovanja za primer bolezni, poškodbe, invalidnosti,
  • drugi dohodki po zakonu o dohodnini, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine
  • dohodek iz dejavnosti,
  • dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, 
  • preživnina oseb, ki so jih starši dolžni preživljati.

 

 

Premoženje, ki se upošteva


Upošteva se vse premično in nepremično premoženje (osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji, denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika, drugo premično premoženje).

 

 

Premoženje, ki se NE upošteva:

  • stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, ter katerega vrednost NE presega ali dosega višino 120.000 EUR. Če imajo vlagatelj in osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, v lasti več stanovanj (stanovanjskih hiš), se glede na navedeno kot premoženje ne upošteva le tisto stanovanje oziroma stanovanjska hiša, kjer ima stalno prebivališče prijavljeno večina oseb; v primeru, da je na več stanovanjih prijavljeno enako število oseb pa tisti, kjer ima vlagatelj stalno prebivališče,
  • vsako osebno vozilo oziroma enosledno vozilo (motorno kolo) do vrednosti 8.191,68 evrov,
  • osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb
  • premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
  • predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
  • poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek dosega vsaj višino 75 % bruto minimalne plače,
  • kmetijsko, vodno in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se upoštava pri ugotavljanju materialnega položaja (katastrski dohodek), 
  • sredstva iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
  • bančna sredstva, ki jih je oseba prejela izključno za nakup ali gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše,
  • kmetijsko in gozdno zemljišče, ki ga oseba zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti, na katere oseba ni mogla oziroma jih ni mogla preprečiti, ni spodobna obdelati, dohodka pa s prodajo ali oddajo v najem ali v zakup ni mogoče pridobiti,
  • prihranki samske osebe v višini do 2500 evrov oziroma do 3500 evrov pri družini.

 

 

 

Prepoved odtujitve nepremičnine in omejitve pri dedovanju

 

 

Vlagatelj za varstveni dodatek, ki je lastnik stanovanja (ali stanovanjske hiše), v katerem dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost presega 120.000 EUR ter je v zadnjih 24 mesecih od meseca vložitve vloge (šteto od 1. 2. 2017) več kot osemnajstkrat prejel varstveni dodatek, je lahko upravičen do varstvenega dodatka le, če:

  • center za socialno delo odloči, da si s tem stanovanjem (ali stanovanjsko hišo) preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati (zlasti npr. nasilje v družini, začet postopek odtujitve in razdružitve nepremičnine z namenom pridobitve sredstev za preživetje in podobno),
  • dovoli vpis prepovedi odtujitve (prodaje, prepisa,…) in obremenitve VSEH nepremičnin, katerih lastnik je, v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, ki zagotavlja sredstva.

 

Omejitev dedovanja

 

Če se bo v zapuščinskem postopku ugotovilo, da je bil zapustnik prejemnik varstvenega dodatka pred 1. 2. 2017, velja naslednje:

  • Dedovanje premoženja zapustnika se omeji do višine 2/3 prejete pomoči iz naslova varstvenega dodatka.

 

Če se bo v zapuščinskem postopku ugotovilo, da je bil zapustnik prejemnik varstvenega dodatka po 1. 2. 2017, velja naslednje:

  • Če je zapustnik prejel varstveni dodatek, ker je imel v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo, v katerem ali kateri je dejansko prebival IN imel prijavljeno stalno prebivališče IN katerega ali katere vrednost je presegala 120.000 evrov IN ki si s tem stanovanjem preživetja začasno ni mogel zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati, se za prejeti varstveni dodatek dedovanje premoženja zapustnika omeji v celoti. 
Center za socialno delo Žalec | Mestni trg 5, 3310 Žalec | Telefon: 03 713 12 50 | Fax: 03 713 12 80 | gpcsd.zalec@gov.si